Območje je bilo poseljeno 2200 let pred našim štetjem. Na območje so kasneje imeli vpliv Rimljani, katerega primer so ostanki mesta Italica. Ta je bila v rimskem času ena izmed pomembnejših postojank na pirenejskem polotoku. Po razpadu Rimskega imperija so območje osvajala barbarska plemena (Vandali, Svebi, Visigoti).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Regija je doživela ponoven razcvet, ko so jo leta 712 preplavili Mavri. Vplivi njihove kulture se še danes kažejo v arhitekturi, primer katere je kraljeva rezidenca Alcazar.

Po odkritju novega sveta je mesto postalo evropsko trgovsko središče. V njem se namreč nahaja pristanišče na reki Guadalquivir, ki je imelo monopol za trgovanje z ameriškimi kolonijami. Pritok ladji v pristanišče so uravnavali s pomočjo zlatih stolpov, ki se nahajata na bregovih reke. Imeni sta dobila po pripeljanem zlatu, nihče pa ne ve ali sta stolpa shranjevala zlato, ali sta bila z njim okrašena.

Spomin na čase odkrivanja Amerike ohranja gotska katedrala, ki se nahaja v bližini kraljeve palače. V njej so shranjeni posmrtni ostanki Krištofa Kolumba.Mesto je s časom in izgubo monopola izgubljalo na pomenu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lepši del mesta zavzema park Marije Lusie, kjer se nahaja Plaza de España. Kompleks so zgradili za potrebe razstave Ibero–Americano, kjer so pripravili razstave na tematiko Španske tehnologije in industrije.

Danes je Sevilla kulturno in finančno središče južne Španije in glavno mesto Andaluzije in šteje približno 700.000 prebivalcev.